Krajevna skupnost Zgornja Ložnica leži na gričevnatem svetu na obronkih Pohorja ob potoku Ložnici. Obsega vasi Zg. Ložnico, Kostanjevec, del Tinjske Gore, del Vinarja, Gladomes in Korplje. Krajevna skupnost ima okrog 1150 prebivalcev. Daje bilo to območje naseljeno že v kameni dobi, priča kamnita sekira in druge izkopanine. Pred Rimljani je po dolini Ložnice potekala znamenita Jantarska pot. Rimljani so tukaj gradili prvo vojaško cesto.

Staro središče naselja je strnjeno ob cerkvi sv. Venčeslava. Po legendi je cerkev nastala, ko je na Slovenskem vladal češki kralj Otokar. To je edina slovenska cerkev, posvečena sv. Venčeslavu.

NARAVNE IN KULTURNE ZANIMIVOSTI
Območje okoli Zg. Ložnice so včasih poznali pod imenom fara sv. Venčeslava ali Venčeselska fara. Prva nedeljska šola je delovala že leta 1785. Kasneje je Primož Felicijan Brohlich organiziral zasebno šolo, državna šola je začela delovati leta 1881. Sedanja stavba je bila zgrajena leta 1955. Ob deseti obletnici vojne za samostojno Slovenijo so na Zgornji Ložnici, ob vojašnici postavili spomenik v spomin na zavzetje vojašnice.

Pred drugo svetovno vojno je na tem območju delovalo veliko mlinov in žag na vodni pogon, posebnost sta bila mlina na veter, ki sta stala na Sp. Ložnici. Preden so potok regulirali, je pogosto poplavljal in na močvirskih travnikih so rastle modre in rumene perunike. Na Kostanjevcu so našli staro korito za vodo, ki so mu domačini pravili turško korito. To je bila rimska krsta brez pokrova, ki so jo kasneje zlomili.

Blizu cerkve stoji mogočna Ozimičeva lipa, ki z obsegom 273 cm in višino 18 metrov spada med najdebelejše v občini.

V Gladomesu si lahko ogledamo kapelo z letnico 1898. Po izročilu je dobila sedanjo podobo med letoma 1918-20, ko so se fantje vrnili iz 1. sv. vojne. Ti so se zaobljubili, da bodo kapelo obnovili, če se bodo srečno vrnili. Tukaj domačini organizirajo majniška srečanja in blagoslov jedi ob veliki noči. Ob pokopališču stoji zanimivo baročno kužno znamenje krito s skriljem.

OBUJANJE STARIH ŠEG IN NAVAD
Na veliko soboto domačini Gladomesa obujajo staro šego kurjenja velikonočnega ognja. Na hribu postavijo ogrodje v obliki monštrance, na njem je pritrjen smolnat borov les, ki ga zažgejo. Tega obreda se udeleži mnogo ljudi, skupaj se veselijo ob jedi, pijači in petju.

Na cvetno nedeljo prinesejo vaščani Kostanjevca pred cerkev k blagoslovu največjo butaro v občini.

Na Zg. Ložnici v soboto pred 15. avgustom postavljajo Florjan-čičev klopotec. Na praznovanju se zberejo številni domačini in obiskovalci.

KULTURNI UTRIP
Kulturno življenje v teh krajih ima dolgo tradicijo. V drugi polovici 19. stol. je deloval zdravnik dr. Josip Vošnjak, ki je med ljudmi budil narodno zavest. Skupaj z Lovrom Stepišnikom je ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in Slovensko bukvarnico, kije posojala knjige okoliškim prebivalcem. To je bila prva potujoča knjižnica na Slovenskem.

Zelo dejavno je Kulturno umetniško društvo Alojza Avžnerja Zg. Ložnica. Aktivno deluje moška komorna skupina, ki oživlja kole-dovanja ob božično novoletnih praznikih. Ljudske pevke obujajo ljudske šege in pesmi; mladinska folklorna skupina pleše plese različnih slovenskih pokrajin; šolska folklorna skupina se udeležuje tudi državnih revij folklornih skupin in gostuje v tujini.

Med tradicionalnimi prireditvami je vsako zimo premierna predstavitev gledališkega dela dramske skupine. V kraju aktivno delujejo še aktiv kmečkih žena, krajevna organizacija RK in turistično društvo. Krajevni praznik slavijo 4. januarja, živahno pa je tudi na venčeselsko nedeljo konec septembra.