Ob cesti, ki vodi iz Poljčan (3 km) proti Majšperku vseskozi po dolini reke Dravinje, kjer se proti jugu odcepi cesta globoko pod severna pobočja Boča (978 m), leži strnjeno naselje Studenice. Na mostu, ob prehodu v naselje obiskovalce pozdravita kip svetega Frančiška Kseverija in kip Sv. Janeza Nepomuka. Baročna kipa iz peščenca sta bila postavljena ob 500 letnici samostana, v 18. stoletju. V Studenicah, ki so trške pravice dobile leta 1457, najprej opazimo Marijino steberno znamenje. Naselje ima 907 prebivalcev, večina jih biva v slikovitih Dravinjskih goricah. Celotno območje je zavarovano v okviru Krajinskega parka Boč - Donačka gora.
Kraj je bil znan že v srednjem veku, predvsem po samostanu dominikank, ki so si v zavetju Toplega potoka našle svoje bivališče. S propadom samostana po II. svetovni vojni je začel nazadovati tudi kraj, še posebej pa po ukinitvi osnovne šole v letu 1974. Zanimivo je, da je v samostanu bila šola že med leti 1556 in 1782, nato je delovala v najeti hiši. V zadnjem času se prebivalci znova trudijo za oživitev turističnih in gospodarskih dejavnosti v kraju, ki je izhodišče za oglede številnih naravnih in kulturnih znamenitosti na tem območju. V središču trga, kjer so bile včasih številne obrtne delavnice in stara šola, je na ogled kovaška zbirka Sandija Kavklerja (031 509 309).
Razvoj trga Studenice je bil vseskozi v soodvisnosti z razvojem samostana. Tu je leta 1237 Sofija Rogaška (njen kip se nahaja v cerkvi) ustanovila hospital s cerkvijo, njena sestra Rikica Kunšperška pa samostan dominikank.
Po turških pustošenjih so ga utrdili, nato pa v 17. stoletju korenito obnovili. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan razpustil, zato je bil v začetku 19. stoletja že v razvalinah. Sredi tega stoletja ga je kupil Alojzij Sparovviiz in ga dodobra obnovil. Naslednji lastnik Anton Papst je samostan prodal šlezijskim magdalenkam iz Poljske, ki so se tu naselile leta 1892. Poletu 1945 je bil nacionaliziran.
Danes se samostan v lastništvu škofije in v procesu intenzivne obnove.
Nad samostanom je v razvalinah studeniški grad, pozidan verjetno v času turških vpadov. Po velikem požaru v Studenicah leta 1788 je bil opuščen.

SAMOSTANSKA CERKEV sv. TREH KRALJEV

je bila na začetku posvečena Mariji, nato so jo posvetili Trem kraljem. Cerkev je vklučena in prezidana v sklop samostanske celote. Vhod v cerkev krasita dva kleka. Prvovrstna romanska gradnja je bila kasneje gotizirana in povečana. V 18. stol. so jo barokizirali, gotske freske pa so ohranjene. V stene so vzidani antični nagrobniki in sarkofag, ki je bil leta 1788 prenesen iz Rima, v katerem počiva mučenec Fidelij. Legenda pravi, da so pod cerkvijo katakombe. Odlično je ohranjena nunska empora, ki pa je za obiskovalce zaprta. Še delujoče orgle so ene najstarejših v Sloveniji.
Ogled samostana: najava na št. 041 614 008 ali 040 895 704.

PODRUŽNIČNA CERKEV sv. LUCIJE

s pokopališčem se nahaja na levem bregu Dravinje, nad studenicami. Je prava zakladnica sakralne gradnje in opreme, ter je tipičen spomenik zgodnjebaročne arhitekture. V opremi je viden še predbaročni srednjeevropski umetnostni stil, ki sooblikuje zgodnjebaročno razpoloženje cerkvene notranjščine. 13. decembra, ko goduje Lucija, je pri cerkvi žegnanje in sejem.

DRUGE NARAVNE ZNAMENITOSTI IN KULTURNI SPOMENIKI

Območje Studenic je posejano s številnimi naravnimi znamenitostmi in kulturnimi spomeniki. V zaledju je značilno kraško območje Bočkega pogorja s svojim zavarovanim rastlinjem (Velika velikonočnica) in živalstvom.
Veliko je najrazličnejših znamenitosti, ki predstavljajo značilen krajinski poudarek. Med njimi so prav gotovo: Kraška jama Belojača pod Bočem, Marijino steberno znamenje v središču vasi, številne kapele in križi sirom po okolici, Dravinja s svojimi mrtvicami in poplavnim območjem in še mnogo drugih. Območje nudi obiskovalcem številne možnosti za uživanje v neokrnjeni naravi, urejene so sprehajalne poti okoli samostana v Studenicah, delno po ostankih rimske ceste, in v Križeči vasi, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi zdravljenje z bioenergijo.

Topli potok se napaja iz treh kraških izvrov nedaleč nad samostanom in je bil znan že v antiki. Za naseljem Studenice se izliva v Dravinjo. V zvezi z potokom so se spletle številne legende, ki pričajo o povezavi med samostanom in obiljem vode na tem območju. Že samo ime potoka priča o eni od njegovih posebnosti.

Tudi bajer na samostanskem dvorišču se napaja iz vodnih virov na Boču. Ti poniknejo v karbonatne kamnine na Formilah. S pitno vodo iz tega izvira se oskrbujejo Poljčane in Rogaška Slatina.

TURISTIČNE DANOSTI
Hitrejši razvoj je v kraj prinesla urejena asfaltirana cesta. V zadnjih letih, še posebej po ponovnem obnavljanju samostana in izkopavanjih na studeniškem gradu, se v kraj vračajo obiskovalci.
V ta namen se spreminja tudi podoba krajine in ljudje se ogrevajo za turistične dejavnosti.V okolici so prvovrstni vinogradi; od tod so znana studeniška vina.
V maju 2000 so posadili cepič najstarejše trte - Stare trte z mariborskega Lenta in s tem poudarili značilnosti vinorodnega okoliša. Vse več prebivalcev se odloča za kvalitetno gostinsko dejavnost. Značilna je gostoljubnost ljudi.

Nova pridobitev v kraju je sprejemna turistična pisarna, ki je urejena v upravni stavbi studeniškego samostana. Z nenehnim obnavljanjem omenjenega samostana bodo ustvarjeni novi pogoji za turistično delovanje v kraju (razstave in zbirke). Vodenje po spomeniškem kompleksu je urejeno s krajevnim vodnikom.

Posebna značilnost kraja so velike prireditve, ki so jih pričeli izvajati pred dobrim letom, med katerimi izstopajo Studeniški kulturni večeri in žive jaslice, ki jih pripravljajo na prostem.