Spodnja Polskava leži na višini 262 m in ima 723 prebivalcev. Je večje središčno naselje, leži ob Polskavskem potoku, na peščeno - ilovnati ravnini JZ dela Dravskega polja. Ravninski svet v okolici je primeren predvsem za živinorejo in poljedelstvo, gojijo tudi hmelj. Poleg njiv in travnikov so gospodarsko pomembni še mešani gozdovi v Veleniku in Talih.
V naselju je lesnopredelovalna tovarna, večina krajanov pa dela v Sl. Bistrici in v Mariboru. K Sp. Polskavi spadata tudi zaselka Kukava in Frajštajn z gradom iz 16. stoletja. Župnijska cerkev sv. Štefana se omenja že leta 1395. Sedanja stavba je s konca 17. stoletja. Središče vasi obvladuje značilno steberno znamenje.

Začetki pouka na Spodnji Polskavi segajo v leto 1783. Zasebni pouk je potekal v zasebnih hišah, učili pa so cerkovniki. 1817 leta je enorazredna šola postala javna. Pouk je potekal v preurejeni kmečki hiši. Šolo so večkrat dogradili, nazadnje leta 2000, ko so zgradili zelo potrebno telovadnico.

Cerkev sv. Štefana stoji na mestu srednjeveške, ki so jo postavili že leta 1237. V drugi polovici 18. stol. so ji prizidali stranski kapeli. Današnja cerkev je tipična zgodnjebaročna arhitektura. K zaključeni celoti ambientalne ureditve sodi tudi pokopališče z obzidjem in zidanim portalom. Ob cerkvi je grob znanega Slomškovega mecena župnika Jakoba Prašnikarja.

Na Sp. Polskavi se je rodil pisatelj Anton Ingolič (1907-1992).