Šmartno na Pohorju je značilna pohorska vas. Leži na stičišču pohorskih cest, predvsem iz Slovenske Bistrice proti Šumiku ter na podolgovatem in izpostavljenem hrbtu pod Hudejevim vrhom med globoko zarezanima dolinama Polskave in Devine na nadmorski višini 777 m in je 9 km oddaljena od Slovenske Bistrice. Krajevna skupnost je s 5736 ha po površini med največjimi v občini Slovenska Bistrica. Ima približno 1100 prebivalcev, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom.

Šmartno se ponaša z novozgrajeno šolo, s telovadnico, zdravstvenim domom, pošto, bencinsko črpalko, trgovino in dobro gostinsko ponudbo. V kraju delujejo kulturno - umetniško društvo s svojimi skupinami: Frajhajmska godba, ustanovljena leta 1827, tamburaši, ljudske pevke, Vaberški fantje in ljudski godec Hinko Sernc.

Gasilsko društvo je s svojimi desetinami uspešno na državnih in mednarodnih tekmovanjih v gasilskih veščinah.
Smučarsko skakalni klub dosega dobre rezultate z mlajšimi skakalci.
Turistično društvo Jelka se trudi za oživitev turističnih dejavnosti v kraju. Delujejo še aktiv kmečkih žena, društvo upokojencev, krajevna organizacija Rdečega križa, lovska društva in zveze borcev.

IZ ZGODOVINE
Prvi sledovi življenja v okolici Šmartnega na Pohorju segajo v mlajšo kameno dobo, o čemer pričajo najdbe kamnite sekire in gomila na območju Frajhajma. Prva omemba kraja sega v leto 1227 še z imenom župana Jebena, leta 1252 pa že po romanski cerkvi Sv. Martina. Ob cerkvi nastane strnjeno naselje. Cerkev krasijo glavni oltar ter dva stranska oltarja. Prižnico je izdelal Jožef Holzinger v letih 1777-1779. Slika Matere božje je zgodnje delo Janeza Andreja Straussa iz leta 1755. Na južni strani cerkve je vzidan rimski nagrobnik z reliefom Orfeja kar nas opozarja na to, da je v antiki bila tu kamnoseška naselbina. Leta 1816 je bila v kaplaniji ustanovljena šola.

V letu 2000 so v cerkvi pod plastmi ometa odkrili edinstvene freske iz 13. stoletja in so prvo odkritje romanskih poslikav na Slovenskem.

Pohorje nudi nešteto možnosti za sprostitev, lov in enodnevne izlete. S Šmartnega vodijo označene planinske poti do Ruške koče, planinskega doma Zarja, Treh kraljev ter do zanimivega Črnega jezera.
Zima z obilico snega ponuja športne užitke na urejenih smučiščih pri Treh kraljih, ljubiteljem skakalnega športa pa na 14, 25 in 50m skakalnici v smeri Kalš.

NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI

Znana so pohorska šotna barja, poraščena z redkim močviskim rastlinjem. Gozdovi so gogati z bukovjem, smrekami in jelkami. Znane so mogočne lipe v Bojtini in v Frajhajmu.

Gorski potoki ustvarjajo številne soteske, najlepša je Bistriški vintgar. V Bojtini in Zgornji Novi vasi sta vidna ostanka rimskega kamnoloma.

Na življenje pohorskih ljudi nekoč spominjajo značilne pohorske kmetije, kot je s slamo krita Marotova in Lorbekova domačija, v vasi stoji značilna Pečovnikova cimprača.. Zanimivi so tudi številni mlini, žage ter številne kapelice in križi.

V vasi stoji značilna Pečovnikova cimprača.

Šmarčani se zavedajo pomena ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Obnovitvena dela v cerkvi sv. Martina, obnova Marotove, Ferdinandove koče in Kresnikove kovačijo so prvi koraki k turistični oživitvi kraja. Prijaznost in srčnost ljudi nam odpirata vse več vrat in nam ponujata prjeten oddih v neokrnjeni naravi.