Makole (255m) so strnjeno naselje v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Vas je bila prvič omenjena leta 1375, kasneje je pridobila trške pravice. Makolam je trške pravice podaril cesar Maksimiljan baje zato, ker je imel v bližini lovski dom. V kraju sta znani župnijska cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev sv. Lenarta. Šola na vzhodni strani cerkve je nekoč veljala za najlepšo v Podravju.

Makole se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: dvorec Štatenberg, številni vodni izviri, kraške jame, prelepi vinogradi... So upravno, gospodarsko in kulturno središče osrednjega dela Dravinjske doline.

CERKEV SV. ANDREJA
Osrednji kulturni spomenik v Makolah je cerkev sv. Andreja, ki skupaj s poznogotsko cerkvijo sv. Lenarta obvladuje vaško območje. Prvič je bila omenjena leta 1441. Gotska stavba je barokizirana. Glavni oltar, posvečen sv. Andreju, je delo Jožefa Holzingerja.

DVOREC ŠTATENBERG
Dvorec Štatenberg, enega najimenitnejših baročnih dvorcev v Sloveniji, je dal leta 1740 postaviti grof Attems za svojo letno rezidenco. Simetrično poslopje je zasnoval italijanski arhitekt Camessini. S freskami, ki ponazarjajo antično mitologijo, naj bi ga poslikal slikar Joanecky. Dvorec obkroža lep angleški vrt s sprehajalnimi potmi in tremi ribniki.

JAMA BELOJAČA
Južno od Makol, na območju Studenic, je ob nekdanjem rudniku premoga kraška jama Belojača. Nastala je zaradi delovanja potoka Šega. Dolga je 550 metrov in je najdaljša jama v Halozah. Deli se v dva rova, levi se strmo vzpne navzgor in se konča po 30 metrih. Desni rov je dolg okrog 50 m in se konča v malo večji dvorani, v njej se stekata dva potočka. Z visokega stropa visijo posamični stalaktiti, večja skupina kapnikov krasi sklepni del desnega rokava. V jami živijo jamske kobilice, netopirji in majhni hroščki. Oba rova sta brez jamarske opreme nedostopna.

ŠODERGRABEN
Nedaleč od jame Belojače je potok Soder graben zarezal v apnenec ozko sotesko. V njej je pet manjših kraških jam, največja je 30 m dolga Belikovka. Visoke stene soteske, ki na določenih mestih dosegajo višino 50 metrov, in občasni slap, vabijo k ogledu.

TURISTICNE MOZNOSTI
V okolici Makol se lahko sprehodimo med lepo urejenimi vinogradi, sredi katerih stoji kapelica svetega Urbana, zavetnika vinogradnikov. Postavljena je bila leta 1896. Ob njej se vsako leto, na praznik sv. Urbana, zberejo vinogradniki. Ta dan so odprte vse vinske kleti 'gurce', kjer prijazni domačini ponujajo dobra in priznana vina, po katerih so Haloze že od nekdaj znane. V tej razgibani pokrajini se na vsakem koraku srečamo s prijaznimi gostitelji.

Pohodniške poti in vinske ceste so označene. S strokovnim vodstvom je pohod po območju Makol pravo doživetje. V mesecu oktobru se lahko udeležite organiziranega pohoda po vinskih goricah na Boč pod motom s hojo po zdravje.

Vsako leto je na dvorcu Štatenberg tradicionalna likovna kolonija, v kateri sodelujejo priznani slovenski in tuji slikarji Ribniki pri dvorcu Štatenberg in reka Dravinja nudijo možnost ribolova in prostor za piknike.

RIBNIKI PRI DVORCU ŠTATENBERG

Gozdovi v okolici Makol dajejo možnost lovskega turizma. Za lov je zanimiva srnjad, divje svinje inmufloni. Za kultumo življenje v Makolah skrbi prosvetno društvo Anice Černejeve z ljudskimi pevkami z Ložnice in folklomo skupino. Plešejo izvime štajerske plese in ohranjajo šege in navade domačega kraja.

MAKOLSKA FOLKLORA

Prebivalci Makol so tudi vneti zagovorniki kulture. Dolgoletna tradicija v kraju veže spomine na tamburaški orkester, na pevski zbor, na mnoge prireditve v kraju. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo folklorna skupina, ki uspešno ohranja stare ljudske pesmi, plese in običaje. Izpeljali so tudi raziskavo o narodni noši s tega območja.