VODNA KOLESA IN VODNI MLINI

Vodno kolo je med najstarejšimi pogonskimi napravami, ki so izkoristile moč tekoče vode. Pretvarjalo je energijo tekoče vode v vrtenje, to pa je služilo za pogon različnih naprav-tudi vodnega mlina.

Sprva so ljudje trli zrnje na kamnitih ploščah in kasneje v možnarjih. Od okoli leta 1000 pred našim štetjem pa so to opravljali v mlinih, napravah, ki drobijo in melje jo zrnje med vrtečima se dvema kamnoma. S časom so se mlini le malo spreminjali Najprej so mletje opravljali na ročni pogon (žrmlje) kasneje tudi s pomočjo živali, ki so vnele mlinske kamne. Sčasoma so ročne naprave zamenjali mlini na vetrni in vodni pogon. Sprva so bili ti mlini izdelani tako, da so imeli vodoravno vrteča vodna kolesa. Kasneje so jih izpopolnili Rimljani. Kolesa so postavili pokončno, ter jih nato povezali s prenosnim zobatim kolesom, ki je bilo povezano z mlinskima kamnoma. Potočni mlini, ki so jih masovno postavljali kmečki gospodarji za svoje potrebe na bližnjih potokih (na Oplotnici je bilo pred ca 100 leti nad 60 mlinov in žag; enako na Bistrici, Ložnici in Polskavi) so danes že preteklost. Skoraj vsak gospodarje imel ob tekoči vodi svoj mlin in žago; tudi na Pohorju. Mlini so tipični ostanki narodove kulturne dediščine in predstavljajo značilno kmečko arhitekturo, ponazarjajo pa tudi izredno uporabno razgledanost in tehnično nadarjenost takratnih graditeljev. Vodni mlini so bili znani v Sloveniji že v 12. in 13. stoletju. Gradili so jih na nižinskih in hribovskih tekočih vodah. Sprva so mleli večinoma le za fevdalne veleposestnike; manjši potočni kmečki mlini so kasneje mleli le za potrebe lastnikov. Danes je ohranjenih kaj malo vodnih mlinov. Le še tu in tam kakšen. Vodno energijo so zamenjali elektromotorji in druga pogonska sredstva. Na območju občine Slovenska Bistrica, še posebej na pohorskem območju, že nekaj let ne dela noben obvodni mlin več. Tudi "Jakčev" mlin na Ložnici v Repu nad Tinjem je vodna ujma pred leti močno poškodovala, čeprav je do tedaj še redno mlet Čeprav je vodne mline odpravil zob časa in so večinoma v razvalinah, je prav, da vsaj kak primerek ostane ohranjen kot verna podoba nekdanjega časa in kot pomnik značilne kmečke tehniške arhitekture ter kulture nasploh

NASVET OBISKOVALCEM

Stalnega dežurstva pri obnovljenem Jakčevem mlinu ni.Obiskovalec se naj ob svojem obisku ravna po obvestilnih tablah in smerokazih, ki ga bodo pripeljale do mlina. Propagandno gradivo si lahko naroči ali pridobi v sprejemni pisarni Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, Grajska 11, na razpolago pa bo tudi v mlinu (razglednica, zloženka). Večje skupine šolskih otrok kakor tudi odraslih obiskovalcev najavijo svoj obisk pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica (tel.: 02 8185 526 ali fax.: 02 8182 725), kjer bomo uskladili čas ogleda in zagotovili vodnika. Obiskovalci bodo lahko spremljali delovanje mlina, si ogledali tudi notranjost ter kupili spominske vrečke z v mlinu zmleto moko. Za obisk se lahko dogovorijo tudi z lastnikom mlina, Leopoldom Rihterjem, Rep št.: 5. Dostop do mlina je mogoč z avtomobilom do Malega Tinja, nato peš, (15 minut hoje; glej karto).

NA KRATKO O OBNOVI

Nekako pred tremi leti je močno neurje v soteski Ložnice močno poškodovalo edini delujoči mlin na tem potoku, Rihterjev-po domače "Jakčev" mlin. Neobičajno velike vode so poškodovale vodno rako, odnesle zajezitveni del in spodkopale vodno kolo, ki je po neurju padlo na potočno dno. Lastnik, kije bil sicer vseskozi zainteresiran za obnovo mlina, sesam ni odločil zanjo. Pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica smo po ogledu stanja v letu 2004 spoznali, da gre navkljub poškodbam, za dobro ohranjen vodni mlin, ki bi lahko bil dober predstavnik podobnih kmečkih naprav na pohorskih vodotokih. Po dogovoru z lastnikom smo se odločili, da bomo mlin obnovili in s tem za prihodnji rod ohranili enega od izvrstnih primerkov stare kmečke hribovske arhitekture ter tako na praktičen način obiskovalcem pokazali njegovo delovanje in v njem mleli moko. Lastnik se je nad načrtom navdušil in zato smo v letu 2005 začeli z obnovo. Z delavci javnih del (Stanislav Petek, Franc Hergan, Martin Šturm, Oskar Pernarčič in ključavničar Ivan Pristovnik) smo se lotili dela. Najprej smo zagotovili nov podpornik vodnemu kolesu, nato pa obnovili vodno rako, izdelali zajezitveno pregrado z zapornico, obnovili streho ter uredili vso notranjost in zunanjščino mlina. Na novo smo uredili vodno korito ter vse lesene dele primerno zaščitili z ustreznimi premazi. Temu primerno smo uredili tudi okolico, postavili obvestilne in usmerjevalne table ter natisnili nekaj najnujnejšega predstavitvenega gradiva. S tem je bil mlin znova usposobljen za svojo nekdanjo funkcijo, s tem pa tudi pripravljen za sprejem obiskovalcev. Prepričani smo, da bo tudi njegova izobraževalna vloga v prihodnje izpolnila načrtovane cilje.