Zgodovina cerkve sv. Marjete sega v 13. stol. Najverjetneje je cerkev stala že leta 1251, vendar ni od nje ničesar ohranjenega.
Okoli leta 1390 so postavili drugo stavbo, od katere so se ohranili zvonik in nastavka ladjinih sten. Ladja je bila ožja in višja od sedanje, ter ravno stropana,
v zvoniku pa je verjetno imela molilno emporo. Zvonik je imel namesto sedanjega baročnega oboka nad prtličjem samo lesen strop, obokano pa je bilo prvo nadstropje s križnimi
rebri in sklepnikom. Nanj se ni prišlo od znotraj, kakor dandanes, ampak po lesenih stopnicah ali lestvi od severne strani skozi sedaj zazidana vrata.
Proti sredini 17. stoletja so cerkev drugič podrli, oziroma odstranili staro ladjo, ter zgradili sedanjo obokano s prezbiterijem in zakrstijo.
V sredini 18. stol. je bila deležna obsežnih poslikav. Prižnica je najlepša v dekaniji, meni dr. Stegenšek. Prezbiterij prikazuje življenje svete Marjete.
Zanimiv je srebrn in pozlačen gotski kelih, po sporočilu iz Žičkega samostana. Visok je 21 cm, čaša pa ima 10 cm v premeru.
Tudi srebrni in pozlačeni cibronij je bil baje kartuzijanska last. Sledi paralelnega zidu južno od ladjine stene so morda ostanek prvotne romanske cerkve.
V cerkvi je tudi nekaj napisov. Na tlaku pred slavolokom se čita letnica 1729, ko so cerkev tlakovali, na freskah, na spodnji strani slavoloka, sta dva kronograma, napisa, ki
dasta letnico, vsak za leto 1750, ko je cerkev dobila freske, po katerih cerkev predvsem slavi. Leta 2003 so cerkev prenovili od zunaj, takrat so bili odkriti vgrajeni kamni
iz rimskih časov, ki so ostali vidni.
Cerkev si je možno ogledati po predhodni najavi.
|
Cerkve 
