Podružnična cerkev sv. Jožefa s staro mitniško postajo stoji na vrhu istoimenskega
hriba. Zemljišče je junija 1744 kupil domači duhovnik Maks Lederer od
avstrijskega poštarja za 320 goldinarjev. Cerkev je bila zgrajena med
leti 1745 - 1757, božja pot pri njej pa se je začela 1762.
Cerkev tvorijo ladja ovalnega tlorisa, ki se širi v stranski kapeli, plitvi
ovalni prezbiterij in dva zvonika pred vhodno fasado. Na severu je
prizidana enonadstropna zakristija. Gre za enega najpomembnejših
sakralnih spomenikov pri nas, za tako imenovani 'sladkogorski' tip
cerkvene gradnje v dobi baroka (1757). Predstavlja izrazit prostorski
in krajinski poudarek nad mestom. Žal je njegovo okolje močno pozidano,
s čimer je razveljavljena spomeniška zaščita.
Značilonost Jožefove
cerkve so njeni baročni oltarji, poslikave cerkev namreč nima.
Prižnica je sezidana okoli leta 1700, velik oltar je delo Straubove mariborske
delavnice, oltarna slika Jožefove smrti je Metzingerjeva, slike drugih
oltarjev pa so dela J. A. Strausa.
|
Cerkve 
