Župna cerkev Sv. Jerneja se prvič omenja 1246, župna pa je postala že pred
letom 1252. Ohranjeni fragmenti so v zahodni in severni steni sedanje
stavbe. V baroku je doživela korenito prezidavo, povečanje in
okrasitev. Cerkev sestavljajo večja pravokotna ladja, kvadratni
prezbiterij, stranski prizidani kapeli, zakristija ter mogočni zvonik
pred vzhodno fasado. Nenavadna sta baročni stolpič na strehi
prezbitreija in laternasta streha (laterja = stolpičast nastavek z
okenci vrh kupole) na neoromanskem zvoniku. Na južni strani ladje je
ohranjena gotska freska sv. Krištofa. Notranjščina je veilka baročna
dvorana, ki jo ob strani spremljajo trije pari plitvih kapel in galerij
ter dve večji kapeli sv. Ksaverja in roženvenska kapela.
Na južni strani ladje je ohranjena gotska freska sv. Krištofa.
Notranjščina je veilka baročna dvorana, ki jo ob strani spremljajo
trije pari plitvih kapel in galerij ter dve večji kapeli sv. Ksaverja
in roženvenska kapela. poslikava je Brollova iz leta 1885, v
prezbiteriju F. I. Flurerja iz leta 1722, v Ksaverjevi kapeli Laubmana
iz leta 1738 in v roženvenski kapeli A. Lerhingerja iz tretje četrtine
18. stoletja. V cerkvenih stenah je več nagrobnikov iz srede 16. in 18.
stoletja, vhod v krstilnico pa zapira lepa železna kovana baročna
mreža. Vsi oltarji, kip Janeza Nepomuka, kiparski okras spovednice in
krstilnika ter prižnica, so Holzingerjevo delo, oltarna slika
Jernejevega poveličevanja pa je delo baročnega slikarja Kremzer -
Schmidta. Znamenitost cerkve so tudi orgle.
Kip Antona Martina Slomška stoji danes na terasi med zupnišcem in cerkvijo
sv. Jerneja. Gre za delo mariborskega kiparja Sojča, ki ga je sklesal
ob priliki dograditve Slomškovega doma v letu 1938. Prvotno so ga
postavili na podstavek južne fasade doma. Ob nemški okupaciji leta 1941
so ga zavedni domačini prenesli pod zvonico župne cerkve. Na sedanje
mesto so ga od tam prestavili na novi podstavek kulturni delavci mesta
in župnija v letu 1991.
|