|
Šmartno
na Pohorju je značilna pohorska vas. Leži na stičišču pohorskih cest,
predvsem iz Slovenske Bistrice proti Šumiku ter na podolgovatem in
izpostavljenem hrbtu pod Hudejevim vrhom med globoko zarezanima
dolinama Polskave in Devine na nadmorski višini 777 m in je 9 km
oddaljena od Slovenske Bistrice. Krajevna skupnost je s 5736 ha po
površini med največjimi v občini Slovenska Bistrica. Ima približno 1100
prebivalcev, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom.
Šmartno se ponaša z novozgrajeno šolo, s telovadnico, zdravstvenim domom,
pošto, bencinsko črpalko, trgovino in dobro gostinsko ponudbo. V kraju
delujejo kulturno - umetniško društvo s svojimi skupinami: Frajhajmska
godba, ustanovljena leta 1827, tamburaši, ljudske pevke, Vaberški
fantje in ljudski godec Hinko Sernc.
Gasilsko društvo je s svojimi desetinami uspešno na državnih in mednarodnih tekmovanjih v gasilskih veščinah.
Smučarsko skakalni klub dosega dobre rezultate z mlajšimi skakalci.
Turistično društvo Jelka se trudi za oživitev turističnih dejavnosti v
kraju. Delujejo še aktiv kmečkih žena, društvo upokojencev, krajevna
organizacija Rdečega križa, lovska društva in zveze borcev.
IZ ZGODOVINE
Prvi
sledovi življenja v okolici Šmartnega na Pohorju segajo v mlajšo kameno
dobo, o čemer pričajo najdbe kamnite sekire in gomila na območju
Frajhajma. Prva omemba kraja sega v leto 1227 še z imenom župana
Jebena, leta 1252 pa že po romanski cerkvi Sv. Martina. Ob cerkvi
nastane strnjeno naselje. Cerkev krasijo glavni oltar ter dva stranska
oltarja. Prižnico je izdelal Jožef Holzinger v letih 1777-1779. Slika
Matere božje je zgodnje delo Janeza Andreja Straussa iz leta 1755. Na
južni strani cerkve je vzidan rimski nagrobnik z reliefom Orfeja kar
nas opozarja na to, da je v antiki bila tu kamnoseška naselbina. Leta
1816 je bila v kaplaniji ustanovljena šola.
V
letu 2000 so v cerkvi pod plastmi ometa odkrili edinstvene freske iz
13. stoletja in so prvo odkritje romanskih poslikav na Slovenskem.
Pohorje
nudi nešteto možnosti za sprostitev, lov in enodnevne izlete. S
Šmartnega vodijo označene planinske poti do Ruške koče, planinskega
doma Zarja, Treh kraljev ter do zanimivega Črnega jezera.
Zima
z obilico snega ponuja športne užitke na urejenih smučiščih pri Treh
kraljih, ljubiteljem skakalnega športa pa na 14, 25 in 50m skakalnici v
smeri Kalš.
NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI
Znana
so pohorska šotna barja, poraščena z redkim močviskim rastlinjem.
Gozdovi so gogati z bukovjem, smrekami in jelkami. Znane so mogočne
lipe v Bojtini in v Frajhajmu.
Gorski
potoki ustvarjajo številne soteske, najlepša je Bistriški vintgar. V
Bojtini in Zgornji Novi vasi sta vidna ostanka rimskega kamnoloma.
Na življenje pohorskih ljudi nekoč spominjajo značilne pohorske kmetije, kot je s slamo krita Marotova in Lorbekova
domačija, v vasi stoji značilna Pečovnikova cimprača.. Zanimivi so tudi številni mlini, žage ter številne kapelice in križi.
V vasi stoji značilna Pečovnikova cimprača.
Šmarčani
se zavedajo pomena ohranjanja kulturne in naravne dediščine.
Obnovitvena dela v cerkvi sv. Martina, obnova Marotove, Ferdinandove
koče in Kresnikove kovačijo so prvi koraki k turistični oživitvi kraja.
Prijaznost in srčnost ljudi nam odpirata vse več vrat in nam ponujata
prjeten oddih v neokrnjeni naravi.
|